Zahod se očitno razlikuje od vseh drugih civilizacij, ki so kdaj obstajale, po tem, da je odločilno vplival na vse druge civilizacije, ki so obstajale po letu 1500. Prav tako je sprožil proces modernizacije in industrializacije, ki se je razširil po vsem svetu, njegova posledica pa je, da družbe v vseh civilizacijah skušajo Zahod dohiteti po bogastvu in modernosti. Toda ali te značilnosti Zahoda pomenijo, da se razvoj in dinamika njega kot civilizacije bistveno razlikujeta od vzorcev, ki so prevladovali v vseh drugih civilizacijah? Podatki iz zgodovine in sodbe strokovnjakov za primerjalno zgodovino civilizacij menijo drugače. Dosedanji razvoj Zahoda se ni bistveno oddaljil od razvojnih vzorcev, ki so skupni civilizacijam v vsej zgodovini. Islamski preporod in gospodarski dinamizem Azije kažeta, da so druge civilizacije žive in zdrave in Zahodu vsaj potencialno nevarne. Velika vojna med Zahodom in jedrnimi državami drugih civilizacij ni neizogibna, vendar do nje lahko pride. Po drugi strani bi se postopni in neenakomerni zaton Zahoda, ki se je začel v začetku dvajsetega stoletja, lahko nadaljeval še desetletja in morda stoletja. Ali pa bi Zahod doživel obdobje oživitve, ki bi ustavilo upadanje njegovega vpliva v svetovnih zadevah, in ponovno utrdilo njegov položaj voditelja, ki mu druge civilizacije sledijo in ga posnemajo.