Boljši so podatki za samooskrbo z mesom. Pri govejem mesu, kjer se je poraba nekoliko zmanjšala, je ob nespremenjeni prireji (okrog 42.000 ton) stopnja samooskrbe nekoliko nad sto odstotki. Pri prašičjem mesu (prirejo zaznamujejo ciklična gibanja) je stopnja samooskrbe leta 2006 upadla pod 70 odstotkov, lani po dostopnih podatkih že pod 60 odstotkov, po nekaterih podatkih za zadnje mesece pa celo pod 50 odstotkov. Večja od domače porabe je proizvodnja perutninskega mesa, kjer je stopnja samooskrbe na 107 odstotkih. Slovenija pa je neto uvoznica jajc, stopnja samooskrbe je bila 98-odstotna. Pri mleku smo, kljub povečanemu izvozu surovega mleka v Italijo, še vedno v plusu. Stopnja samooskrbe se je v zadnjih letih (do vključno 2006) gibala okrog 117 odstotkov, v preteklem letu pa naj bi upadla na 103 odstotke. Nezadostna pa je lastna preskrba z zelenjavo, njen uvoz se povečuje (leta 2006 je obsegal približno 127.000 ton in je bil od leta prej večji za 14 odstotkov). Premalo za zadovoljevanje potreb trga pridelamo tudi sadja, na leto uvozimo od 140.000 do 150.000 ton svežega sadja. Gibanje povečevanja uvoza svežega sadja se je leta 2006 ustavilo. Več kot polovica uvoza so agrumi, banane in drugo južno sadje.