Kot pravi dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete, je težko primerjati novi krog privatizacije prejšnje in sedanje vlade, ker je med njima vseeno preteklo nekaj časa; a zlasti v okviru zadnje vlade izhodiščni liberalistični program privatizacije, po katerem se država želi umikati iz gospodarstva, ni potekal ravno po izhodiščnih načrtih takratnega razvojnega ministra Damijana in njegove skupine. Kljub temu pa Kovač poudarja, da je ta vlada pripravila najširšo platformo privatizacije in jo tudi začela izpeljevati. »Zapleti običajno nastopijo, ko se to poveže s cikličnim gibanjem na trgu kapitala in institucionalnim sistemom. Vladne namere so pognale slovenski trg kapitala v neverjetne bikovske trende, ki jih niti Kad niti Sod nista znala izkoristiti. Po zlomu trga konec lanskega leta je umik veliko bolj tvegan, zlasti s finančnega vidika, pa še volilno leto imamo,« pravi Kovač. Po njegovih ocenah je ta vlada izpeljala relativno malo velikih privatizacij. Nedvomno izstopata SIJ in NKBM, težave so z dokapitalizacijo NLB in Pozavarovalnice, slabo je bil izpeljan posel z IskraEmecom, propadla je privatizacija Telekoma. »Težava državne privatizacije je, da v teh družbah ne deluje korporativno upravljanje in da ni pravih razvojnih strategij, ki bi podkrepile privatizacijske postopke. Kad in Sod sta sicer izpeljala del programa izstopov, vendar manj atraktivnih podjetij.« Končni uspeh na privatizacijskem področju torej ni posebno velik glede na izhodiščna pričakovanja, a vendar večji kot v preteklosti.