Spored: Frederic Chopin danes velja za največjega »pesnika klavirja« 19. stoletja. Vzor za svoje nokturne - pritajene nočne skladbe - je dobil pri irskem skladatelju Johnu Fieldu, vendar pa je Fieldovo umetniško povprečnost povzdignil do značilne romantične subjektivnosti. Med najbolj znane gotovo sodi Nokturno v Des-duru s svojo značilno elegično razpeto melodijo. Drugi pol Chopinovega ustvarjanja - bolj dinamično - pa predstavljajo etude; spet zvrst, ki je bila dotlej namenjena glasbenim učilnicam, Chopin pa jo je napolnil s koncertantnimi razsežnostmi. Vse etude so nastale med letoma 1829 in 1836, v njih pa je mogoče odkriti marsikatere zamisli o moderni klavirski tehniki. Posebno poglavje v pianizmu 20. stoletja gotovo predstavlja ciklično delo Gaspard de la Nuit Mauricea Ravela . Skladba je nastala leta 1908, tri glasbene podobe v suiti pa se opirajo na literarno predlogo pesnika Aloysiusa Bertranda, ki govori o prav posebnem škratu - »zakladniku noči«. Tudi Sergeja Prokofjeva je navdihnila literatura; ob branju romana Johann Christof Romaina Rollanada se je odločil, da znova napiše klavirsko sonato. Hkrati je začel skladati kar tri sonate, zadnjo, Osmo pa je končal leta 1944. V njej se oglaša tematika, ki vzbuja občutke iz vojne in tegobe časa, v katerem je nastala.