Idejo cikličnega časa, začetka, konca in ponovne »zlate dobe« sveta, ponazarjata tudi zmaj in kača, slednja že zato, ker vsako leto odvrže svojo staro kožo. Na Slovenskem prebivajo zmaji v močvirjih ali podzemskih jezerih znotraj gora, povzročajo pa poplave, potrese, skalne plazove, nevihte in točo. Junak se spopade z zmajem v dvoboju ali pa ga premaga z zvijačo, npr. tako, da mu v hrano podtakne živo apno. Nadnaravna demonska bitja so bile tudi nočne čarovnice, ki so se kazale v podobi raznobarvnih begajočih luči ali tesnobnega občutka neke nevidne prisotnosti. Zbirale so se na gorskih vrhovih – Kleku, Slivnici, Grintovcu, Rogaški gori in še kje. Tja so priletele na metlah, kozlih, prašičih ali kar na ledjih kakšnega človeka. Srečati jih je bilo mogoče v divjini, gozdu, na samotnih križiščih poti ali obrežjih deročih potokov. Človeka so vodile v krogu, dokler se ni povsem upehal, ali pa so ga zapeljale v brezpotje. V kmečke izbe se je ponoči skozi špranjo ali ključavnico priplazila mora, ki je tlačila in dušila ljudi ali živali med spanjem. Proti njej so risali posebna znamenja na otroške zibelke in na vhode v stanovanja in hleve. Majhnim otrokom je bil nevaren tudi škopnik, ki jih je lahko ugrabil, zadušil v zibelki ali zažgal hišo. Po nočnem nebu je letel kot žareč snop slame (»škop«). Vera v vampirje se je ponekod na Slovenskem obdržala še vse do konca 18. in začetka 19. stoletja. Volkodlaki so bili ljudje, ki so bili za to določeni že ob rojstvu ali pa so bili zakleti. Bili so pol volkovi in pol ljudje ali pa so se občasno spreminjali v volkove in takrat živeli svoje živalsko življenje v gozdovih. Pol živalska, človeku sovražna bitja so bili še psoglavci in polkonji, za katere je veljalo, da naseljujejo obrobne predele našega sveta. Znan je bil tudi ženski lik s spodnjim delom telesa v obliki kačjega ali ribjega repa (Veronika). Vedomec je podoben človeku, le da ima krila, s katerimi se vsak dan dvigne v nebo. Zato »vse vidi in vse ve«. Živi na visoki gori. Neki gozdni demon je nastopal kot »gospodar živali« in je vodil trume polhov, podgan, rib ali drugih živali. Volkovom je pozimi ukazoval volčji pastir v podobi starega volka ali šepavega starca.