Oktobra 1967 se vrne iz vojaščine in postane asistent pri prof. Aleksandru Bajtu. Leta 1968 prične na katedri za ekonomske vede Pravne fakultete predavati statistiko in objavi študijo Teorija pajčevine in pridelovanje krompirja na Slovenskem v letih 1952-1966, v kateri raziskuje povezanost cikličnih nihanj med obsegom pridelave in ceno krompirja. Ker želi nadaljevati študij ekonometrije, zaprosi pennsilvansko univero v ZDA za štipendijo. Odgovor je pozitiven, ponudijo mu štipendijo za izdelavo doktorata. Avgusta 1969 z vsega 32 dolarji v žepu (ker sme na svoj in ženin potni list kupiti po največ šestnajst dolarjev) odleti čez lužo. Samo taksi od letališča do univerze ga stane 20 dolarjev, tako da bi se najraje vrnil domov - če bi, seveda, imel denar. Profesor Lawrence Klein, nobelovec, ki prvi izdela ekonometrični model ameriškega gospodarstva, mu posodi 100 dolarjev, zatem pa v seznamu stanodajalcev izbrska družino Lesnik. V veri, da gre za rojake, ki mu bodo prve tedne, dokler ne dobi prve štipendije, priskočili na pomoč, se odpravi k Lesnikovim. Izkaže se, da Lesnikovi za Slovenijo še slišali niso, kljub temu pa so mlademu Jožetu pripravljeni oddati skromno sobico.