O gledališču eni trdijo, da je v permanentni krizi; drugi so milostljivejši in mu pripisujejo le ciklične krize. Bodi že, kakor hoče, v celjsko Slovensko ljudsko gledališče sem ob začetku sezone 1962/63 prišel, ko je tičalo v resnično globoki krizi. Tisti, ki so me z vrha kulturne politike vabili v Celje, so mi o njej sicer nekaj malega namigovali, a mi hkrati zagotavljali »svobodne roke pri ukrepanju«, samo da spravim hišo v red. Urejanje je bilo hitro opravljeno. Postali smo čvrst gledališki organizem (kar za lep čas).