spominjamo zadnjega vala velikih protestov iz davnega leta 1968. Vendar tega gibanja ne bi mogli primerjati s sedanjimi nemiri. Razlog za proteste je gospodarska kriza, ki pa ima nekatere pomembne značilnosti. Če je bil epicenter potresa v ZDA, je kriza v nenavadno hitrem času zajela število držav in ljudi, kot jih ni nobena kriza. To pomeni tudi, da se je do dobrin, ki niso zgolj preživetvene, povzpela množica ljudi, ki zaobjema različne kontinente in prostor od ZDA, preko Evrope, do Azije, Kitajske, Južne Amerike itd. Ne gre torej za običajno ciklično krizo znotraj zgodovinskih kapitalističnih držav. Kriza ima skupno izhodišče, njena pojavnost pa se razlikuje od situacije do situacije: zato zanjo ni enega samega zdravila. Verjetno že danes težko razmišljamo o enem samem kapitalizmu. Na svetovni šahovnici je danes veliki gospodarski igralec Kitajska. Država ima nekakšen komunističen sistem, s svojo zemljepisno razsežnostjo, z ogromno množico ljudi in mnogimi etnijami pa je vse prej kot homogena država. Mi slišimo pretežno za nemire v Tibetu in vidimo industrijska središča. V isti državi pa se prepletata skrajna modernizacija in srednji vek s svojo agrarno družbo. Podobno bi lahko rekli za Indijo in še za kakšno državo. Plašč kapitalizma so oblekli izjemno različni ljudje, države in sistemi, zato ta plašč ne more biti homogen. Tako ne bodo homogeni protesti. Dejstvo pa je, da so sredstva sodobne komunikacije, kot je internet, vendarle združila množice v zavesti o tem, kaj dejansko pomenijo socialne razlike, kaj pomeni biti bogat in kaj reven. Če se bo kriza nadaljevala, bomo lahko priča mešanici protestov, ki bodo različni v ZDA, v Evropi ali na Kitajskem. Kot je težko ukrotiti krizo, ki iz kraja v kraj mutira kot virus, tako bo težko zajeziti proteste, ki bi kot hudourniki privreli v različnih oblikah in z različnimi energetskimi naboji. Kam lahko privedeta globalna socialna nestabilnost in jeza, ostaja neznanka. poslušali razlage strokovnega in prijaznega vodiča. Na koncu so si ogledali še računalniški oddelek, kjer nadzorujejo naprave sinhrotrona. Na računalnikih je nastavljen izključno sistem Linux, ki ga dijaki spoznavajo na šoli in še dodeljena programska oprema imenovana Tango. Ob koncu obiska je vodič dijakom predstavil še možnosti zaposlitve in raziskovanja v centru Elettra za univerzitetne študente in za diplomirane na industrijskih zavodih. Iz raziskovalnega centra so odšli zadovoljni in navdušeni nad vsem, kar so videli in slišali, in z obljubo da bo šola tudi v bodoče ponovno organizirala take ekskurzije.