in njegova akumulacija močno zmanjšale, vendar pa je to verjetno predvsem posledica cikličnega gibanja. Upadanje inovativne zmogljivosti. Glede na visoke stroške dela in vedno starejše prebivalstvo je ključni potencial nemške rasti in razcveta v globaliziranem svetovnem gospodarstvu na dolgi rok inovacijska sposobnost. Hofmann (2003) pravi, da Nemčija sicer še vedno razmeroma veliko nameni za dejavnosti R&R, zanemarja pa zaščito inovacij s patenti in razvoj človeških virov. Velika vloga države v gospodarstvu. Nemška vlada ima z neposrednimi predpisi, davki, socialnimi prispevki in državnimi izdatki precejšnjo vlogo v gospodarstvu. Visoki davki in socialni prispevki (41,5 % BDP v letu 2003) zmanjšujejo zaposlovanje in naložbeno dejavnost na tem področju. Ta učinek dodatno podkrepi zelo zapleten davčni sistem, ki je nespodbuden in zavira rast, čeprav je s svojimi 23 % BDP še vedno približno tak kakor v rastočih 60. letih prejšnjega stoletja. Vendar pa so v tem obdobju izredno porasli socialni prispevki. Visoke subvencije, ki znašajo več kakor 150 milijard evrov na leto oziroma tretjino vseh pobranih letnih davkov ter so usmerjene predvsem v kmetijstvo, rudarstvo, promet in stanovanja (približno 65 milijard evrov na leto), povzročajo napačno razdeljevanje kapitala in drugih proizvodnih dejavnikov. Nenehna rast javne porabe in socialnih izdatkov je pustila posledice na nekaterih temeljnih javnih naložbah, denimo v izobraževanje. Pomanjkanje davčnega reda v državi ter sprejetje Pakta stabilnosti in rasti je vladi pustilo zelo malo manevrskega prostora za diskrecijsko javno porabo oziroma stabilizacijsko makroekonomsko politiko. Čeprav je nekatere vplive države v gospodarstvu težko izmeriti, je očitno, da je njena vloga izredno močna in da z vsaj nekaterimi posegi zavira rast nemškega gospodarstva (Boss, 2003). Demografske spremembe. Simptomi gospodarskega zastoja so se v Nemčiji pokazali, še preden se je resnično začela spopadati s problemom demografskih sprememb. Celo hitreje kakor v nekaterih razvitih državah (primerjano predvsem z ZDA) se bo nemško prebivalstvo v naslednjih dveh desetletjih ne samo postaralo, temveč tudi občutno zredčilo. Uradne projekcije kažejo, da se bo delovna sila, tj. prebivalstvo med 15. in 65. letom starosti, začela krčiti že leta 2015. Negativni vpliv nizkega delovnega vložka v Nemčiji naj bi se še okrepil, zato je pod tako črnim scenarijem in brez uveljavljanja reform v državi ocenjena trendna rast BDP v povprečju pod 1 % na leto. Porasli bodo seveda še problemi s »pay-as-you-go« sistemom