Uradno lokalno ali uradno univerzalno? Uradno univerzalno je vezano na dokumente, na mentaliteto in na magisterij papeža, na cerkveno učiteljstvo okoli njega, ki interpretira cerkveni nauk, na ljudi v vatikanskih dikasterijih. Uradno lokalno pa je vezano na škofovske konference. Mnoge med njimi so sistematično in zavestno predlagale Vatikanu, naj se spremeni, prenovi in prilagodi, vendar je Cerkev do sedaj počasi napredovala. Rada se pohvali, da njeni mlini meljejo počasi in gotovo. Je pa tudi res, da sistematično zamujajo. Veliko je vrenja in pritiska iz periferije Cerkve, naj bi se kaj le spremenilo, so pa težave v samem centru zaradi skrbi za zavarovanje zvestobe Resnici in temu, kar mislijo, da je resnica. Zato se ohranja tradicija. Še vedno močno prevladujejo nadrejenost, hierarhija, moški sistem, ki je pri vsem tem še celibatski. To pomeni, da v Cerkvi odločajo in mnenje ustvarjajo moški, ki so po funkcijah in teoretično v celibatu. Kakšen prostor si bodo ženske priborile v tej še vedno uradno veljavni strukturi in kako bo to težavno, si lahko le predstavljamo. Še danes je tako, v nekaterih državah bolj in v drugih manj, da je to odvisno od konkretnih ljudi, ki so na odgovornih položajih. Veliko je v škofiji odvisno od škofa. Milanski nadškof in kardinal Martini čisto drugače pojmuje, kritično obravnava in analizira vprašanje cerkvene birokracije, uradništva, institucionalne obteženosti in vloge žensk, posebno redovnic, v Cerkvi, kot to počnejo v Sloveniji. Zelo drugače. Zdi se mi, da je v njegovi škofiji tok dejavnosti, pastorale in razmišljanja drugačen kot pri nas. To je lepo razvidno iz dokumentov zadnje milanske škofijske sinode, katere osrednji del bo septembra letos.