Kdo je torej tista stranka v slovenskem političnem prostoru, na katero slovenski škofje namigujejo, ampak je nočejo imenovati? Katera je tista stranka, ki se zaveda krščanskih korenin, ki se zavzema za verouk v šolah in ki bi razmislila tudi o drugačni ureditvi »tistega sramotnega 55. člena slovenske ustave«? Če spregledamo »necerkvene« vladne stranke, ostanejo le tri stranke Koalicije Slovenije in pridružena SLS. Od vseh treh je cerkvenim stališčem najbližja ravno Nova Slovenija krščanska ljudska stranka, ki krščansko dediščino nosi že v svojem imenu. Nova Slovenija v svojem programu omenja pluralnosti slovenskega šolstva, ki bi »upoštevalo pravico staršev, da zagotovijo otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki je v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem«. NSi se zavzema tudi za družinsko politiko, ki bi spodbujala starševstvo, pa čeprav radikalnega spreminjanje ustavne svobode o odločanju o rojstvo otrok ne omenja. In drugi dve? SDS je za cerkev preveč ateistična, komandant Janša recimo ne podpira uvedbe katoliške pouka o verstvih v javnih šolah. Cerkvenim stališčem je sicer blizu tudi SLS, a s to stranko, njenim združevanjem in razdruževanjem cerkev nima dobrih izkušenj.