Avtorica: Ob 35-letnici smrti v slovenskem prostoru manj znane slikarke in grafičarke Elde Piščanec (1897-1967) so se v Velenju odločili za retrospektivni pregled njenega dela. Rojena je bila v Trstu (njen oče Just Piščanec je bil publicist in carinski strokovnjak, po rodu iz Piščancev pod Opčinami pri Trstu), mestni licej in obrtno šolo pa je obiskovala v Ljubljani, kjer se je leta 1917 zaposlila kot poštna uradnica in se sočasno učila tudi slikarstva pri Rihardu Jakopiču. Zatem je likovno izobraževanje skupaj s slikarko Miro Pregelj nadaljevala pri Petru Žmitku v Litiji, kasneje pa v tujini, kjer je od leta 1924 do 1929 študirala slikarstvo in grafiko na akademiji v Firencah (pri Careni in Celestiniju). V grafiki in cerkvenem slikarstvu se je zatem izpopolnjevala še v Parizu (mdr. pri M. Denisu). Od leta 1936 je poučevala na različnih srednjih šolah (Ljubljana, Kranj, Murska Sobota, Trbovlje), med drugo svetovno vojno pa je poskusila tudi s kiparstvom pri profesorjih Severju (vlivanje v mavec), Dremlju in Smerduju (modeliranje v glini). Leta 1949 se je upokojila in se umaknila v samoto. V njenem delu izstopajo portreti, tihožitja in grafika. Postimpresionizem, ki ga je povzela po Jakopiču, je ohranjala v začetnih delih, glede barv in tehnike pa se je zbližala z ekspresionizmom. Predvsem jedkanice so njena najboljša dela in jih je moč vezati na Vena Pilona. Sicer je razstavljala večinoma skupinsko: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Osijeku, Firencah, Saarbrücknu, v Belgiji, na Švedskem in v Rumuniji. Njena dela so v zbirkah nekaterih slovenskih galerij pa tudi v cerkvah (Stranice, Hrastnik, Hum pri Ormožu, Šmartno ob Savi, Sele pri Slovenj Gradcu).