Zacherlova palača je pomenila v mnogih pogledih ustvarjalni vrhunec v njegovi prvi zreli dobi. Bolj kot razvoju v domovini, kamor se je obračal z njo, je pomenila prelomnico v razvoju dunajske in s tem tudi evropske arhitekturne misli. Temeljna problematika njene zasnove se je zgostila zlasti na fasadi, oziroma okrog koncepta njene snovnosti in debeline. Zunaj takšnega konteksta bi bili Plečnikovi sočasni načrti in razmišljanja bržkone nerazumljivi. Prav v letu, ko je bila palača končana (pustimo ob strani, da so veliki, čez nekaj nadstropij segajoči kip sv. Mihaela namestili na pročelje šele leta 1909), je napravil načrt preureditve neke lekarne v Vcklabrucku na Zgornjem Avstrijskem (1905).31 Nepravilno razporejene odprtine pritličja in mezanina je želel uravnati s 4 toskanskimi stebri, ki bi jih v enakomernem ritmu prislonil k steni. Povišano čelo zgradbe bi krasili trije stopničasto dekorirani pravokotniki, v osi nad stebri na arhitravu pa bi stale štiri skulpture. Poleg presenetljive in v tem času izjemne rabe klasičnega stebra v neklasicistični zasnovi zbuja pozornost slikarski okras v medokenskih poljih mezanina. Znano je, da se Plečnik ni posebno zanimal za sočasne slikarske dosežke, morda z izjemo cerkvenega slikarstva nazarenske ali beuronske usmeritve, tu pa je povzel del poslikanega Beethovnovega friza z razstave v Secesiji l. 1903, delo slikarja Gustava Klimta.32 Če torej sprevidimo, da se njegovi stebri stapljajo s stenskim ozadjem, da je torej arhitekt dal fasadi debelino in nakazal njeno globino pa hkrati označil s Klimtovim slikarskim motivom njeno sodobnost, potem je očitno, da je še vedno pri svoji temeljni temi fasadnega ovoja - tu bi rekli zaslona - tokrat s prevladujočo klasično govorico. Sam motiv stebra v tesnem (konceptualnem) naslonu na steno pa je bil še bolj kakor rešitev fasadnega plašča na Zacherlovi palači daljnosežen. V nekaj različicah ga je že preskusil na Dunaju, sicer pa ga je uporabil pri vrsti praških in ljubljanskih arhitekturnih nalog, tako, da je postal eden ključnih izvirnih motivov v njegovem opusu sploh.