Leta 1904 so zaradi gradnje novih hiš v Koroškem predmestju novi ulici dali ime Anzengruber Gasse po Ludviku Anzengruberju (1839-1889), ljudskem pisatelju in igralcu, ki je pod imenom Gruber nastopal v mariborskem gledališču 1863 in 1864. Leta 1919 so ulico preimenovali v Kosarjevo ulico. Med nemško okupacijo v letih 1941 do 1945 so ulici vrnili nemško ime Anzengruber Gasse. Leta 1945 je spet dobila slovensko ime Kosarjeva ulica. Franc Kosar (1823-1894), duhovnik in pisatelj. Po končanem bogoslovju v Celovcu je služboval v Poljčanah, Vojniku, Braslovčah in Št. Andražu na Koroškem. Po preselitvi škofijskega sedeža v Maribor ga je Slomšek imenoval za konzistorialnega svetnika in ga postavil za spirituala novega škofijskega semenišča. Od leta 1860, ko je postal svetovalec karitativnega društva katoliških gospa, si je Kosar prizadeval, da bi v Maribor prišle redovnice. Uspelo mu je že leta 1864, ko so se v mesto priselili šolske sestre iz Eggenberga. Kot zaveden Slovenec je sodeloval pri ustanovitvi mariborske čitalnice, kjer je pozneje večkrat predaval. Ob smrti škofa Slomška je napisal dva Slomškova življenjepisa, krajšega v slovenskem in daljšega v nemškem jeziku. Na zahtevo vlade, ki ga je kot zavednega Slovenca smatrala za neprimernega vzgojitelja novih duhovnikov, se je leta 1865 umaknil v Kozje, kjer je kot župnik deloval do leta 1870, ko se je ponovno vrnil v Maribor. Med letoma 1872 in 1881 je kot kanonik predaval cerkveno pravo na mariborskem bogoslovju. Leta 1871 je izdal knjigo Katoliška cerkev in njeni nasprotniki, 1875 in 1877 pa je izšel njegov molitvenik Nebeška hrana. Leta 1893 je postal stolni dekan.