pri sooblikovanju bogo služja. Zborovsko petje je namreč najbolj razširjena ljudska oblika slovenske kulture. Kaj vam torej petje, predv sem pa cerkveno petje pomeni? Cerkveno petje je zame zelo pomembno. Petje je zame način, sredstvo, da povem, kaj mislim in kaj čutim. Zlasti cerkveno petje je meni potrditev tistega, kar sem mislil, kar sem doživljal kot otrok in kar so me starši in predstojniki naučili: te vrline sem obdržal vse do danes. Ljubo mi je to ponavljati v letih. Že Trubar je med drugim pravil, da ’petje dviga duha’. Če človek posluša petje in glasbo, je bolj zbran, je bolj vnet pri molitvi, bolj premišljuje in bolj sočustvuje s svojimi bližnjimi. Moliti je treba zbrano in lepo petje in lepa glasba doprineseta k zbranosti. Poudaril bi še pomen, ki ga pri cerkvenem petju ima ’kraljevi inštrument’, orgle, in druga za v cerkev primerna glasbila. Na vaši življenjski poti ste se preizkusili v raznih vlogah: bili ste skladatelj, organizator, zborovodja, pevec, gla sbeni pedagog in še bi lahko naštevali. Kakšne lastnosti mora po vašem mnenju imeti torej glasbenik, zborovodja, pe vec, pedagog? Človek, ki se posveča glasbi, predvsem petju, mora poznati delo, ki ga opravlja, mora slediti dogajanju na zborovskem področju, se mora vedno pripraviti na delo, mora biti prijazen, olikan in ponižen. Zborovodja ne sme pevcev strašiti, ker dru-