Zaradi intervjuja v Mladini je morala minuli teden na pogovor k nadškofu Alojziju Šuštarju. Ko je avgusta čakala na odločbo iz Rima, na plod dogovora med slovenskimi cerkvenimi avtoritetami in njenimi rimskimi predstojnicami, je bilo jasno, da je teža odločitve na slovenski strani. Ta je očitno sklenila, naj odide. Prejšnjo sredo je sestra Vida Žabot odpotovala v Torino, z njo pa smo Slovenci izgubili marsikaj: strpnega in odprtega človeka, ki je v sedanji družbeni polarizaciji sposoben konstruktivno pristopiti h komurkoli, vrhunsko intelektualko, ki bi oplemenitila slovensko misel, in salezijansko sestro (salezijancem v cerkvenem občestvu pripada skrb za šolstvo), na italijanski katoliški univerzi izšolano pedagoginjo, ki bi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pri poučevanju pedagogike, didaktike, filozofije, razvojne psihologije in verske vzgoje na italijanski katoliški osnovni, srednji in visoki šoli (!) lahko tvorno sodelovala pri pripravah in uresničevanju novega koncepta slovenskega šolstva, v katerem bodo pomembne tudi zasebne katoliške šole in verski pouk v javnih, državnih šolah. Odhod sestre Vide Žabot je zato trikratno nerazumljiv. -MAJA MEGLA