veseljem objavljamo razmišljanje o vlogi krajevnih Cerkva ob bližnjem vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor, v katerem se začenja res nova pot za vse nas, saj nas na meji ne bodo več čakali ne stražniki ne policisti ne finančni stražniki in niti ne vidne pregrade, pa čeprav bosta državi z različnimi ureditvami ostali, a ljudje se bomo lahko nemoteno gibali iz ene države v drugo. Objavljamo izjavo, pravzaprav listino, ki sta jo pripravila goriški nadškof msgr. Dino De Antoni in koprski škof msgr. Metod Pirih s sodelavci; predstavila jo bosta na srečanju, skupni večjezični molitvi na Kostanjevici v nedeljo, 16. t.m., ob 15. 30, h kateri so vabljeni Goričani in Novogoričani, vsi ljudje dobre volje, ki bodo razmislili svoj prostor in svojo umeščenost vanj, ne nazadnje, kaj nova stvarnost pomeni za kristjana in za Cerkev. Prav je, da razmislimo o tem, kakšno vlogo je odigrala Cerkev na obeh straneh meje in tudi, kakšni izzivi so pred nami vsemi. Naši Cerkvi sta bili v 20. stoletju in v prvih letih današnjega stoletja priči velikih dogodkov. Le-ti so prizadeli ljudi, ustanove, gospodarstvo, celotno življenje naše družbe in, seveda, tudi naša cerkvena občestva. Pomislimo na svetovni vojni in na njune strahotne posledice za ljudi, za imovino, za okolje. Pomislimo na preseljevanja ljudi in na premikanje meją, na zamenjave političnih in institucionalnih sistemov. Ti dogodki so sprožili val sprememb v mišljenju in v zgodovini, miselnosti in prepričanju. Prešli smo skozi stoletje, v katerem so bili postavljeni na veliko preizkušnjo človeške in krščanske vrednote, kot so osebna identiteta, versko in moralno prepričanje, same osnove človeške zahodne kulture in civilizacije, v kateri smo zrasli. A istočasno se je kot protiutež oblikovala nova zavest, ki je pogumno odklanjala in se borila proti vsem odklonom zoper dostojanstvo človeške osebnosti, zoper svobodo in demokracijo, ki ždijo v nakazanih ideologijah. Samo modrost in razum, ki ju podpirata globoka vera in krščanska vizija zgodovine neštetih mož in