Anton Korošec, prvak Slovenske ljudske stranke, minister v kraljevi vladi in predsednik jugoslovanskega senata, del zemlje, ki jo je upravljal verski sklad, vrnil Cerkvi. Vrnil naj bi bil le tisto zemljo, »ki je bila ustanovljena z imovino katoliške Cerkve, z verskimi dokladami in s prostovoljnimi prispevki vernikov, ki služijo cerkveno-posvetnim namenom katoliške Cerkve«. A Korošec je poleg te zemlje cerkvi vrnil – bolje podaril – zemljo, ki pravzaprav ni bila njena. Med drugo svetovno vojno so Nemci sklade podržavili in enako je ravnala povojna oblast. Ta je nacionalizirala še drugo cerkveno imetje. V povojni agrarni reformi, arondaciji in drugih oblikah nacionalizacije je Cerkev izgubila veliko večino lastnine. Gozdove so začela upravljati državna gozdna gospodarstva, zakon iz leta 1949 pa je podržavil tudi tiste cerkvene stavbe, ki se niso uporabljale neposredno za konfesionalno dejavnost. Denacionalizacijski proces, vsaj kar zadeva RKC, je v bistvu končan. Ljubljanski nadškofiji je država vrnila 38.000 hektarjev gozdov v Logarski dolini in Triglavskem narodnem parku ter celotno drugo nacionalizirano premoženje v vrednosti 135 milijonov evrov. Sicer pa ima Katoliška cerkev na Slovenskem po podatkih revije Mag danes več kot 100 milijard tolarjev (približno 416.666.667 evrov) premoženja. 32,4 milijarde tolarjev (135 milijonov evrov) je dobila z denacionalizacijo, v kateri je sicer zahtevala vrnitev premoženja v vrednosti 55,9 milijarde tolarjev oziroma 233 milijonov evrov. Največ naloženega cerkvenega premoženja, blizu 50 milijard tolarjev, se skriva v finančni družbi Zvon ena holding. Njen večinski lastnik je s 53,44 odstotka družba Gospodarstvo Rast, ki jo je leta 1997 ustanovila mariborska nadškofija. Vrednost deležev v osmih odvisnih podjetjih, kjer ima Zvon ena večinsko lastništvo, dosega 18 milijard tolarjev, v šestih pridruženih, kjer ima delež, višji od 20 odstotkov, pa 4,2 milijarde tolarjev, poleg tega ima v lasti delnice najmanj 32 drugih slovenskih podjetij, katerih današnja tržna vrednost presega 20 milijard tolarjev. Zvon ena je lani prevzel Belinko (trenutno je lastnik že več kot 89 odstotkov delnic), v prvi polovici tega leta je svoj delež povečal na dobrih 20 odstotkov v celjski Cinkarni in domžalskem Heliosu. Svojo mrežo je razširil tudi na področje telekomunikacij in nove tehnologije (je edini lastnik podjetja T-2, večinski lastnik podjetja