V tesnem in zelo dobrem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine v Celju, so nastali pomembni projekti. Če omenim le obnovo celjske opatijske cerkve sv. Danijela, s katero je pokojni prelat postavil merilo za uspešno obnovo tovrstnih sakralnih objektov v Sloveniji. Malokdo ve, da je slavolok v tej cerkvi rekonstrukcija prvotnega gotskega in to prav po njegovi zaslugi. Tudi Marijine cerkve na Svetini ne bi tako uspešno obnovili brez njegovega prizadevanja, ki je na vseh področjih daleč presegalo zgolj dolžnost dobrega gospodarja cerkvenega imetja. In tu je še cela vrsta imenitnih oljnih slik starih mojstrov, ki jih je dal obnoviti in mnoge tudi sam financiral, poskrbel pa je tudi, da je nekaj odtujene dragocene kulturne dediščine spet prišlo v Celje. Na tem področju je bil izredno razgledan in seznanjen z najsodobnejšimi evropskimi tokovi. Velikokrat je pri zahtevnih strokovnih in drugih dilemah pomagal pri pravilnih odločitvah z osebnim zgledom ter tako vplival na vrsto uspešnih obnov sakralne in tudi druge kulturne dediščine na širšem celjskem območju. Zavzemal se je tudi za njeno ustrezno predstavljanje v javnosti, zato je bil tudi odličen sodelavec in sogovornik s Pokrajinskim muzejem v Celju.