očiten tako na področju šolstva, kot v kulturnih krogih: vedno manj je bilo ljudi. Tak položaj je sicer botroval temu, da so nastopi zborov dobivali bolj slovenski obraz in v ospredje so tako prihajale bolj slovenske in domoljubne pesmi. Po letih fašizma, vojni in revoluciji je nastala prava eksplozija slovenstva. Mi smo se tako hitro in veliko učili. Nekateri pevci so mi zaupali, da jih pesmi spremljajo celo med delom. Tako jih je učenje prevzelo. Tisti fantje so bili pevci po glasu in srcu. Drugi vatikanski koncil je bil za vesoljno Cerkev poglavitni mejnik, ki je korenito spremenil njen pogled na svet. Med drugim je koncilska prenova Cerkve uvedla v bogoslužju rabo narodnih jezikov. Kaj vsega je ta spre memba povzročila tudi pri nas, v naših župnijah? Kakšno pot je Zveza ubrala po Drugem vatikanskem koncilu? Rekli bi lahko, da je Drugi vatikanski koncil ugodil našim potrebam in željam. Želja po rabi slovenskega jezika v bogoslužju je bila dolgo prisotna v naših ljudeh. V sklopu naše organizacije je tako nastalo kakih 12 liturgičnih maš, ki se pogosto izvajajo v slovenskem prostoru. Dodati je treba, da je po reformi liturgije vatikanskega koncila vloga pevskega zbora liturgijo obogatila, a glasbeno in pevsko osiromašila. Prej so zbori ponekod pripravili cele koncerte z izvedbo tudi znanih kompozicij. Zdaj je pogosto nastopanje zbora zdrobljeno na manjše nastope. Vsekakor zbori opravljajo pomembno vlogo pri cerkvenem bogoslužju, ker