Zaradi točnosti in natančnosti, ki je avtor "modrega" zapisa ne pozna, sem dolžan zapisati resnico. Ta pa je: Leta 1994 smo takratni člani IO SKD Metlika sklenili, da prvič javno izpeljemo prireditev Prihod sv. Miklavža in obdarovanje otrok. Kaj in kako je kdo razumel besedo "obdarovanje" kar je predmet posmeha, je lahko le njegov problem. Nekateri poznamo tudi skromnost! Namen je bil drug. Javno! Javno pa pomeni, da smo bili prvi v samostojni Sloveniji, ki smo si po polstoletnem skrivanju sv. Miklavža za cerkvenimi zidovi ali po temnih vaških poteh in stezah le-tega upali peljati in spremljati tudi po javnih površinah (ulice, ceste, grajsko dvorišče, Mestni trg). V škrlat ogrnjena in vsega v blišču smo vozili po mestnih ulicah in cestah na lepo okrašeni kočiji, spremljali so ga parkeljni in angeli. Dotlej so bile prireditve za Miklavža le v cerkvah ali cerkvenih objektih. Ker sem bil podpisani tudi idejni in organizacijski vodja doma sem iz Gradca smo Miklavža pospremili tudi v Gradac, na grajsko dvorišče, kjer pa je imel tudi On kaj videti. To pa je že druga zgodba! Sam dogodek je sprožil vrsto komentarjev, od pohval in priznanj do negodovanj in celo protestov, češ, kdo jim je pa dovolil "pohajkovati" po cestah in ovirati promet? A brez skrbi, imeli smo vsa potrebna dovoljenja in soglasja, obisk prireditve, ki se je odvijala na javnem prostoru pa je dokaz, da je mimo neko obdobje, v katerem ni bilo prostora za takšne in podobne prireditve zunaj cerkvenih zidov. A nekomu ravno to ne da miru. Pa nič ne de! Število obiskovalcev je krepko preseglo 2000 in nihče nikogar ni vprašal, "na katero stran se kdo nagiba". Spomin beleži, da število obiskovalcev prireditve, ki bi bilo vsaj blizu omenjenemu, še ni bilo in zlepa ne bo prekoračeno.