Pojma nimam, kaj se je v petem stoletju dogajalo na ozemlju pod vplivom krščanske nadvlade, ampak brez dvoma se je na veliko klalo, požigalo, ropalo, uničevalo, posiljevalo in v imenu troedinega Boga zatiralo vsakršno “nemoralno, umazano” telesnost. Ne preseneča torej, da na nenormalnosti nekaterih spolnih praks strogo insistira samo še Cerkev, pod njenim vplivom pa se v okolje prenaša zgrešeno mišljenje, da je spolnost sama po sebi nemoralna. Ker je vpliv Cerkve še zmeraj zelo močan, se je tega anahronističnega mišljenja v skupnosti težko otresti. Po cerkvenih zapovedih je nenormalno vse, kar ni koitus v prokreativnem smislu. Bog naj bi človeku dal vedenje o spolnosti samo zato, da bi nadaljeval vrsto. Šur. Če bi vsemogočni Bog v resnici hotel to, nam ne bi dal spolnega poželenja, erogenih con in užitka v telesnosti. Saj ni neumen, ne. Da je Cerkev pri vžiganju ideje o samoumevni grešnosti golega človeškega telesa v kolektivno zavest zahodne civilizacije temeljito opravila svoje delo, se ne odraža samo v demoniziranju pornografije kot legitimnega žanrskega izraza in vsaj po mnenju podpisanega nepogrešljivega vizualnega pripomočka pri oblikovanju posameznika v odgovorno spolno bitje. Fobija pred eksplicitno seksualnostjo obvladuje tudi poljudno znanstvene tekste, kot so spolni priročniki in oblike umetniškega izražanja, namenjene širšim krogom.