nketa o vernosti med mladimi v tržaški škofiji, ki je bila v središču pozornosti na posvetu Borca 2007, je pokazala, da je “stanje duha” v življenjskem obdobju največje kritičnosti v mestnih okoljih po Italiji precej sorodno, za Trst pa je značilna večja radikalnost. Več je mladih, ki so povsem oddaljeni od Cerkve, a številnejša je tudi manjšina, ki je trdna v svoji verski drži. Drugod po državi je več tradicionalne vernosti. Povsod pa prihajajo na dan nekatere značilnosti. Znatno se je podaljšala prehodna doba mladostništva, ki se za sociologe zdaj končuje pri 34., za nekatere celo pri 40. letu. “Govorica mladih” se je tako spremenila, da so jim dosedanji pristopi starejših in Cerkve precej tuji. Zelo so kritični do Cerkve kot ustanove, manj pa do župnij. Za dve tretjini mladih je Cerkev “stroga” in “oddaljena”. Vernost si najraje oblikujejo po lastnem okusu: odprti so do drugih verstev in do drugačnih oblik duhovnosti; raje sami molijo, kot da bi zahajali k maši; kaj je greh in katere so vrednote, je za krepko večino odvisno od lastne vesti in razuma ter posledic dejanj za soljudi, ne pa od božjih ali cerkvenih zapovedi in naukov. Izide ankete bodo tako strokovnjaki Družbene in verske opazovalnice Treh Benečij iz Vi-