sholastika, filozofija, ki so jo poučevali na 'šolah' -- srednjeveških univerzah. Srednjeveško filozofsko pisanje ima pogosto zelo formalen slog, ki izhaja iz prevladujočega obrazca poučevanja na univerzah. Najprej postavijo vprašanje; zatem razložijo in ocenijo poglede nekaterih prejšnjih filozofov oziroma cerkvenih veljakov na to vprašanje; nazadnje avtor predstavi svoj pogled na vprašanje in ga skuša ubraniti, pogosto tako, da opozarja na najbolj podrobne točke skladja oziroma neskladja z njegovimi predhodniki. Če je v dobrih rokah, lahko ta metoda predstavitve vzbudi vtis mogočnega, izvirnega duha, ki uporablja vire dejavnega intelektualnega izročila. Pri manj sposobnih piscih pa se zdi, da zgolj uporabljajo obrazce za argumentacijo, njihov prispevek -- razen suhoparnega spuščanja v podrobnosti -- pa ostaja skromen. Do omaloževalne rabe tega izraza je prišlo prav zaradi takšnih piscev.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
sholastika sholastika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
filozofija filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
poučevali poučevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
šolah šola samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
srednjeveških srednjeveški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
univerzah univerza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Srednjeveško srednjeveški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
filozofsko filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pisanje pisanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
formalen formalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
slog slog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
izhaja izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
prevladujočega prevladujoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
obrazca obrazec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
poučevanja poučevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
univerzah univerza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
postavijo postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zatem zatem splošni prislov; nedoločena stopnja
razložijo razložiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
ocenijo oceniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
poglede pogled samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
prejšnjih prejšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
filozofov filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
cerkvenih cerkven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
veljakov veljak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
nazadnje nazadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
avtor avtor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
predstavi predstaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
skuša skušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ubraniti ubraniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
opozarja opozarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
podrobne podroben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
točke točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
skladja skladje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
neskladja neskladje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
z z predlog; orodnik
njegovimi njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik, ednina, moški spol svojine
predhodniki predhodnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
dobrih dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
rokah roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
metoda metoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
predstavitve predstavitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vzbudi vzbuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vtis vtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
mogočnega mogočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
izvirnega izviren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
duha duh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
uporablja uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vire vir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
dejavnega dejaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
intelektualnega intelektualen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
izročila izročilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Pri pri predlog; mestnik
manj manj splošni prislov; primernik
sposobnih sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
piscih pisec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
zgolj zgolj členek
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
obrazce obrazec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
argumentacijo argumentacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
njihov njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, množina svojine
prispevek prispevek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
razen razen predlog; rodilnik
suhoparnega suhoparen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
spuščanja spuščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
podrobnosti podrobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
ostaja ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skromen skromen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Do do predlog; rodilnik
omaloževalne omaloževalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rabe raba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
izraza izraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prišlo priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prav prav členek
zaradi zaradi predlog; rodilnik
takšnih takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
piscev pisec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: neznani naslov
avtor: neznani avtor