Saj ni šlo za prevrat. Ob obletnici dražgoške bitke je Bučar lepo povedal, da smo Slovenci opravili s komunizmom in Jugoslavijo brez vojne in po pravni poti. To ni bil prevrat, ampak reformacija. Ti, ki se ukvarjajo s politiko, bi morali vedeti, da je reformatorstvo nekaj, kar pozna vsa svetovna zgodovina. Vsi reformatorji pa so v zgodovini prišli iz okolja, ki so mu sami pripadali in so ga najbolje poznali. Vsi cerkveni reformatorji so bili duhovniki. Montesquieu, ki je bil velik reformator pri odpravljanju fevdalizma, je bil velik fevdalec. Marx in Engels sta bila iz meščanskih družin, Engels celo tovarnar. In pri nas revolucija ni bila potrebna, ker so bili na oblasti reformatorji. Preprečitev praznovanja obletnice 1. decembra v Ljubljani, mislim, da leta 1989, in odhod slovenske partijske delegacije iz Beograda sta bila dva klasična reformacijska koraka, ki sta veliko spremenila. To je moje prepričanje. Kučana in njegovo linijo štejem v isti krog kot cerkvene in družbene reformatorje, ki so zaradi naraščajočega konservativizma in reakcionarnosti v lastnem okolju začeli razmišljati o reformah, ki pa so potem seveda vodile daleč stran od tistega, kar so sami na začetku morda načrtovali ali si sploh upali misliti. Berite Tocquevillov L'Ancien regime et la revolution, pa boste videli, kako institucije iz enega sistema preživijo v drugem.