Začetnik reformacije, gibanja za prenovo Cerkve, je bil teolog Martin Luter, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. Prav v Wittenbergu je bilo 67 let kasneje, leta 1584, natisnjeno najpomembnejšo delo slovenskega protestantizma, in sicer Biblija, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin. Poleg Dalmatina in osrednje osebnosti protestantizma na Slovenskem – Primoža Trubarja, ki je napisal preko 25 knjig ali kar polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci, hkrati pa je Trubar napisal tudi prvo tiskano knjigo na Slovenskem, smo v obdobju protestantizma izpod peresa Brestaničana Adama Bohoriča dobili tudi prvo slovnico slovenskega jezika – Zimske urice. In če se Krško in Brestanica ponašata z Jurijem Dalmatinom in Adamom Bohoričem kot svojima rojakoma, pri tem kar prevečkrat pozabljamo, da je z bivanjem pri nas oziroma v naši bližini povezan tudi Primož Trubar, ki je med leti 1527 in 1542 služboval v Loki pri Zidanem mostu. Torej je razlogov več kot dovolj, da vsako leto dan reformacije obeležimo pri nas ne le kot slovenski, temveč tudi kot naš – posavski praznik. Kljub temu pa Dvorana v parku na ponedeljkovi svečanosti v počastitev dneva reformacije še zdaleč ni bila polna, dobrih 40 obiskovalcev pa je z besedo skozi življenje Dalmatina in Bohoriča ter njunih sodobnikov vodila Alenka Černelič Krošelj. Želeli so jim omogočiti, da najdejo skozi individualiziran odnos pot k Bogu. S prevodi Svetega pisma so si prizadevali vsevišjega pregovoriti oziroma prepričati, da bi slovenskim ovčicam spregovoril v našem, materinem jeziku. Po letu 1550 se slovenščina ni več samo občasno in naključno zapisovala, kot je to za naš jezik veljalo v obdobju od Brežinskih spomenikov do Trubarja, temveč se je trajno pisala. Tako so nastali številni katekizmi, pesmarice, cerkveni red slovenske protestantske cerkve, med ljudi, kakor je dejal Vinkler, so prišli prevodi bibličnih knjig, predelave številnih del, ključnih del nemške reformacije, prva slovnica in slovar. »Vrhunec pa gotovo predstavlja leto 1584, ko Bog za Slovence dokončno spregovori v slovenščini. Takrat namreč pride izpod tiskarskih stiskalnic Dalmatinova Biblija, s čimer smo Slovenci postali dvanajsti narod ki je v svojem jeziku dobil to ključno civilizacijsko čtivo,« je še dejal Jonatan Vinkler. Spremljajoči kulturni program sta izvajala basist Janko Volčanšek in pianistka Darja Mlakar. Bojana Mavsar