Če se na Kalcu ozrete proti severu, boste ugledali Sv. Trojico (1124 m), od koder naj bi bil doma tudi Levstikov junak, Martin Krpan. Zaradi značilne kopaste oblike so ji domačini nadeli ime Lonica. Ko so pod njenim vrhom v začetku 17. stol. zgradili cerkev svete Trojice, za katero je kamniti oltar, kasneje prenesen v slavinsko župno cerkev, naredil sloviti baročni kipar Francesko Robba, so goro preimenovali. Le še razvaline spominjajo na to znamenito božjo pot, ki je ob cerkvenih praznikih privabljala romarje od vseh strani. Na Sv. Trojico se lahko povzpnete iz več smeri. Najbližji vzpon je iz Pivke ali Prestranka. Če se odločite za pot skozi Trnje in dolino Vlačno, vas bodo pri Vasišču sledovi naselja, izpričanega v urbarju iz leta 1498, spomnili na bajko o izginuli vasi. Po ljudskem izročilu so se vaščani te vasi nekoč na zimsko noč odpravili k polnočnici v Slavino po najkrajši poti čez zaledenelo Petelinjsko jezero. To se je udrlo in pokopalo nočne popotnike. Ta in druge stare bajke o Sv. Trojici in drugih krajih na Pivškem so še vedno žive in so vtisnile krajem ob Pivki romantičen pečat. Na Sv. Trojico vodi pot tudi mimo Petelinjskega jezera v kotanji z nadmorsko višino 530 m, dolgega približno kilometer in širokega pol kilometra, v objemu Sv. Trojice na vzhodu, Okrogleka (673 m), Debelega vrha (888 m), Velikega vrha (973 m) in planotaste Olarice (611 m) na zahodu, Ostrega Vrha (646 m) na severu in valovitih Kozar na jugu. Ko je poplavljeno, je drugo največje kraško jezero ob Zgornji Pivki. Gladina jezera doseže tudi do 545 metrov. Dostopno je iz ceste PostojnaPivka; v vasi Petelinje se cesta odcepi na levo proti Slovenski vasi, kjer označena pešpot vodi po zakraseli gmajni proti severovzhodu do jezera.