V nekaterih župnijah so škofovo navodilo sprejeli z navdušenjem in ga tudi že upoštevali, drugod se upirajo, ker se bojijo svojih lokalnih »botrov«. Tudi župniki so se odzvali različno. Predvsem tisti, ki niso doma iz Kalabrije, so začutili, da jih škof podpira in jim pomaga razbijati okove. Ploskajo naglas, dajejo izjave, škofovo navodilo izpolnjujejo dobesedno in zagnano. Posebno staroselci med župniki in kaplani gledajo na stvarnost svoje domače pokrajine v skladu s tradicijo, ta pa je zakoreninjeno mafijska. Škof Bregantini ni prvi italijanski cerkveni veljak, ki se je uprl mafiji. Pred leti je tedanji škof iz Crotoneja v Kalabriji Giuseppe Agostino, ki je medtem postal nadškof v Cosenzi in podpredsednik italijanske škofovske konference, prepovedal svojim duhovnikom dajati cerkvene zakramente mafijcem, če se prej javno ne pokesajo za svoje zločine. Mafijske botre, ki so praviloma najvplivnejši občani, je izločil celo iz na jugu zelo cenjenih in spoštovanih odborov za cerkvene praznike. Med Agostinovimi duhovniki je bil tudi Bregantini, novi škof iz Locrija, ki je oživljal že skoraj pozabljene misli in dejanja svojega učitelja.