Dr. Srečo Dragoš, sociolog: "Ali je smiselno v popisu prebivalstva spraševati tudi o veri anketiranca? Mislim, da ni. V primeru veroizpovedi se moramo zavedati, da za tako zahtevno problematiko ni dovolj zgolj eno vprašanje. Primer: kaj nam bi povedal podatek, da je na primer 70 ali 80 odstotkov celotne populacije katoliške vere? Zgolj to, da so večina prebivalstva katoličani (kar je jasno že vsa desetletja in o tem nihče ni nikoli dvomil). Ne bi pa vedeli, kaj to dejansko pomeni, saj z enim in enostavnim vpra-šanjem ostanejo zame-gljeni kriteriji spraševalca in respondenta. Ali bi podatek o 70 oz. 80 odstotkih 'katolikov' pomenil, da toliko ljudi obišče cerkev zgolj občasno (bodisi kot gost na cerkveni poroki ali npr. poslušalec orgelskega koncerta), sicer pa ne prakticirajo organiziranih verskih obredov? Ali pa to pomeni, da jih isto število hodi v cerkev večkrat mesečno, čeprav so skeptični do vsega, kar tam slišijo? Ali gre za ljudi, krščene ob rojstvu, ki se iz tega 'administrativnega' razloga štejejo za katolike (čeprav niso nikoli več prestopili cerkvenega praga)? Ali gre mogoče za delež tistih, ki so katoliško religiozni na svoj način ter globoko verni, pa hkrati zavračajo cerkveno hierarhijo skupaj z vso njeno oficialno dogmatiko? Ali gre za tiste, ki verujejo vsaj v eno od glavnih katoliških dogem, zavračajo pa večino drugih? Ali obratno, da sprejemajo večino dogem in zavračajo samo nekatere? Ali pa gre za tiste, ki res obiskujejo vse obrede redno, ki dosledno verujejo v vse dogme in ki tudi v vsakdanjosti dejansko prakticirajo vse, kar jim naročijo cerkveni funkcionarji?