Čeprav so torej navedene sklepe očitno sprejeli tako državni kot cerkveni pogajalci, zaenkrat še ni mogoče pričakovati njihove uresničitve. Rimskokatoliška Cerkev namreč niti s sklenjenim dogovorom, ki je zanjo v marsičem zelo obetaven (še zlasti glede odprte možnosti za trinajst let trajajoči predmet, ki naj bi Teološka fakulteta zanj izobraževala tudi učitelje), ni bila zadovoljna. Vnovič je predstavila že znane brezkompromisne zahteve, pri katerih vztraja še danes Zahteve, ki so izjemno rigorozne tudi na drugih področjih, ne le šolskem, so pravzaprav prepis italijanskega konkordata iz leta 1984, le da so ponekod še nekoliko zaostrene. , in pogajanja prekinila. Medtem se je eden od obeh ustvarjalcev predlaganega osnovnošolskega učnega načrta že javno odrekel svojemu soavtorstvu. Edini avtor predlaganega učnega načrta za nekonfesionalni pouk o verstvih, ki po mnenju podkomisije za šolstvo, kot je razvidno iz poročila, izpolnjuje vse pogoje za preverbo na Strokovnem svetu, je torej katoliški teolog dr. Vinko Potočnik, ki je omenjeni predlog, kjer prevladujejo vsebine iz katekizma, v prisotnosti dr. Slavka Gabra že pred časom predstavil v medijih. Dr. Slavko Gaber je kot član Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje sicer še pred kratkim, kake tri mesece pred začetkom svojega ministrovanja, javnost seznanjal z nekoliko drugačnimi kriteriji za vpeljavo predmeta o verstvih: “...naslednji korak Strokovnega sveta bi moral biti ravno ta, da se bo oblikovala komisija, ki bo morala biti sestavljena iz različnih strokovnjakov - jaz se z g. Snojem pač strinjam, da bodo to tudi strokovnjaki Teološke fakultete, po drugi strani bodo to najverjetneje strokovnjaki s področja sociologije, filozofije in še od kod, vendar pa bo ta skupina morala biti sestavljena izredno kmalu, ne zaradi tega, ker bi mislili, da je treba takoj na vrat na nos predmet uvesti, ampak ravno obratno, ker je treba temeljito premisliti in dati idejo tudi o tem, kako bo zgledal neki interdisciplinarni študij, ki bo formiral ljudi, ki bodo to lahko v šolah tudi učili. Že zadnjikrat sem na eni od javnih tribun rekel, da če bi hoteli predmet uničiti, bi naredili obratno. Naredili bi tako, da bi ga napisali zelo na hitro, po možnosti dali samo Teološki fakulteti, da ga sestavi, potem bi pa še to naredili, da sploh ne bi šolali ljudi za to, ampak bi kar nekomu podtaknili, naj to kar ima, nakar bi potem to pač sfabriciralo odpor in predmet bi čez pet let pospravljali iz šol. Mislim, da trezen premislek zahteva obrnjeno pot, in upam, da bo Strokovni svet ta korak podvzel.” Val 202, februar 1992 (dobesedni prepis magnotofonskega zapisa).