Uvodni del programa je zbranim posredovala direktorica knjižnice Ida Merhar. Knjižničarka Ljudmila Šribar je odstrnila preteklost skozi domače cerkvene organiste, začenši z Andrejem Račičem, ki se je rodil na Gorici. Izdelal je orgle, ki jih je leta 1862 postavil v cerkev Svetega Jožefa na Trški Gori. Spomnili so se tudi Andreja Račiča, čigar rojstvo je bilo zabeleženo 4. novembra 1808 in je za sabo zapustil zelo opazno sled – tudi on je izdeloval orgle. Glasbeno tradicijo je nadaljeval njegov sin Alojzij, ki je prepeval v stolničnem pevskem zboru Glasbene matice, komponiral domorodne in verske pesmi ter jih umetniško priredil. Šribarjeva se je na koncu še zahvalila rodbini Račič, ki je ohranila dediščino svojih prednikov. Nekaj besed je spregovorila potomka Mojca Račič Simončič, bibliotekarka etnologinja v Slovenskem etnološkem muzeju v Ljubljani. Profesorica Natalija Mustar Krajnc (na sliki) pa je predki so jih poleg nje izvajali še organistka Monika Habinc Rostohar, Vladka Kežman Strojin ter solist Marko Feguš. Mustar Krajnčeva se je z Zgodbami mojega kraja – orglarji vrnila v obdobje protestantizma in velikih imen tistega časa Bohoriča in Dalmatina, nadaljevala z barokom, ki je doživel več glasbenih prelomnic. Obdobje romantike je bilo zaznamovano s čustvi, vendar tudi s preprostejšimi glasbenimi oblikami. Mustar Krajnčeva je navedla tudi zanimivost, da je imelo Krško že okoli leta 1844 svoj pihalni orkester, ki ga je vodil kapelnik Salmič, kasneje pa Viktor Parma. Sprehod skozi obdobja je zaključila z glasbo 20. stoletja, obiskovalci pa so se lahko posvetili ogledu razstavljenih zanimivosti. M. Kalčič M.