Pravoslavje je v Celju pognalo korenine leta 1921, ko je trgovec Cvijo Zečević prišel na dan z idejo, da bi v Celju ustanovili pravoslavno cerkveno občino. Že leto kasneje je bila po “plaškem konsistoriju” pravoslavna cerkvena občina v Celju tudi ustanovljena. Ko pa je leta 1932 stopila v veljavo nova ustava pravoslavne cerkve, je bila celjska pravoslavna cerkvena občina (obsegala je teritorij srezov Celje, Šmarje pri Jelšah, Dravograd-desni breg, Gornji Grad, Slovenj Gradec, Laško, Krško, Brežice in Konjice) dodeljena novo ustanovljeni zagrebški metropoliji. Že vse od ustanovitve pravoslavne cerkvene občine so se člani cerkvenih odborov, "v katerih so z vso vnemo sodelovale tudi dame/.../, med katerimi je treba zlasti omeniti ge. E. Kalanovo, M. Sernečevo, Prekorškovo, Požarjevo, Grudnovo, Steinfelserjevo in Rebernikovo", bavili z idejo o gradnji pravoslavne cerkve v mestu in pridno nabirali tudi prispevke zanjo. Ko je leta 1929 celjska občina pravoslavni občini "velikodušno poklonila zemljišče na Vrazovem trgu" (današnji Gledališki trg), so po odobritvi načrtov za gradnjo 1. septembra 1929 svečano položili temeljni kamen, cerkev pa dogradili ob desetletnici obstoja pravoslavne cerkvene občine v Celju, junija 1932.