Iz Srbske skupnosti trdijo, da je članek Srbi v Sloveniji zatirani? provokativen in bi zavajajoče utegnil vplivati na širšo javnost, vendar je gospa Miletić pozabila povedati, kakšno ustavo ima Slovenija, ko nam ne priznava niti statusa nacionalne manjšine, da ne omenjam državne dotacije, ki je Srbi ne dobivajo že deset let od začetka leta 1992. Gospo Miletić, ki dobiva visoko plačo na ministrstvu za finance, bi kot predsednico marginalnega srbskega društva morale zanimati težave, ki jih doživljajo slovenski Srbi, ne da deluje podobno kot ljubljanski pravoslavni paroh Peran Bošković, ki se rad slika v pornografskih revijah (Lady, Ona), in sicer z diplomatom Hrvaške marksistom Sardelićem ter z jugoslovanskim dr. Viskovićem ob dnevih hrvaške državnosti. Za Viskovića, ki je po narodnosti Hrvat (iz Makarske centra črnega nacionalizma), me ne čudi, da obiskuje sorodnike v naši državi, kljub temu da je veleposlanik ZRJ, nesramno pa je to, da pravoslavni protojerej-stavrofor Bošković podpira hrvaške redarstvenike, ki so v Oluji in Bljesku ubili tisoče Srbov, ko ima patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle mašo v beograjski Saborni cerkvi prav za te pobite žrtve na Hrvaškem. Ni to edini škandal ljubljanskega popa, ki ga celo podpira slovenska oblast. Dokumentacijo imajo slovenski kriminalisti: orožje v humanitarni pomoči, kraja okrog 100.000 DEM iz cerkvenega hrama v Tivoliju, ukinitev cerkvenega odbora, suspenz predsednika cerkve v Ljubljani Kosorića, zapostavljanje pravoslavnih cerkva v Beli krajini, Celju, Kranju, Mariboru, Kopru itd., svojih vernikov v času, ko obiskuje rimskokatoliške duhovnike. O večini teh primerov bi policija morala napisati kakšno kazensko ovadbo. Ker tega ni, javno vabim slovensko oblast, da pove javnosti, kako se je končala zadeva okrog šverca orožja itd. Gospod paroh Peran Bošković v srbskih medijih trdi, da me tepejo in Srbi in Slovenci zaradi mojega dolgega jezika. Za laž ga lahko tožim. Ni Slovenca, ki bi me udaril v 22 letih mojega bivanja tukaj, samo me je parohov prijatelj in šef Srbske skupnosti Milovančev fizično udaril, ko sem na sestankih omenjene skupnosti povedal, da laže. Tudi drugi visoki funkcionar društva Banjac (zaposlen v Učnih delavnicah, sedaj na ministrstvu za šolstvo) mi je grozil s pretepom, ampak si ni upal, ko je videl, kakšno organizacijo sem mu pripeljal na »ogled«. In Milovančev in Banjac in paroh Bošković so že zgodovina med Srbi v Sloveniji, kajti Srbska skupnost v Sloveniji ni najaktivnejše društvo, kljub temu da je subvencionirano s strani države, ampak je to Zveza srbskih društev, v kateri ni Boškovića. Zakaj? Naj Bošković pove sam! Tudi ostali pravoslavni verniki so se rajši cerkveno poročali v Srbiji in Bosni kot pri ljubljanskem popu. Ne morejo vohuni, kriminalci in lahko Srbi zastopati celotne srbske manjšine pri nas. In zaradi podobnih napak sem v Akademiji Schwentner dal pobudo, naj odstopi veleposlanik Visković. Srbi v Sloveniji nočejo biti žalosten primer uskoških Srbov, ki so v 15. stoletju šteli več ljudi, kot je Slovencev na Dolenjskem. Danes jih ni! Zakaj? O tem bi lahko kaj povedal uskoški Srb Dušan Plut. Srbi rabijo knjižnico, šolo, predstavnike na RTV Slovenija, svoj program, parlamentarce, časopis itd. Od tega ni nič! Kako potem lahko Drnovšek hodi po Evropi, ko je umazan s problemom nacionalnih manjšin. O tem Miletićeva ne zna nič povedati. Niti o težavah, ki jih ima njeno društvo, ko mu Udba prihaja reševat interne zadeve.