Zemlja – ploskev ali krogla Velja se ustaviti še pri splošno uveljavljenem prepričanju, da si je srednjeveški človek Zemljo predstavljal kot pravokotno ploskev, nad katero se nebo razteza kot nekakšen obok. Čeprav Zemljo na takšen način res opsuje nekaj splošnih srednjeveških zgodovinskih del, pa bi bila trditev, da je bila taka predstava trdno zakoreninjena med vsemi takratnimi misleci, napačna. Že res, da podoba okrogle Zemlje ni povsem ustrezala nekaterim biblijskim interpretacijam, a večina zgodnjih cerkvenih očetov se je kljub temu strinjala z grško predstavo in okroglo obliko sprejela. Med srednjeveškimi misleci, ki so Zemljo videli kot okroglo, velja omeniti še Izidora Seviljskega, Bedo Častivrednega in Tomaža Akvinskega, ki je v besedilu Summa theologica okroglo obliko Zemlje pojasnil s spremembami v položaju sozvezdja, ki nastopajo ob premikanju zemeljske površine. K splošnem strinjanju o okrogli obliki Zemlje pa so gotovo prispevala tudi besedila po 12. stoletju ponovno odkritih grških avtorjev, zlasti kasneje uveljavljenega Ptolemaja.