V času med letih letoma med 1785 in 1790 je nastal ideološki in strukturni zasnutek, na katerega je Babeuf vtkal svojo tragično prihodnost. Njegov komunizem ima dejansko dvojen izvor, dogodkovnega in intelektualnega, posejanega z bolečinami, celo ponižanji, in temelji na egalitarističnem prepričanju in komunotarnem pričakovanju. Babeuf je bil otrok ljudstva, rojen leta 1760; podedoval je ponos očeta, ki je bil nekdanji vojak z malo znano preteklostjo, Victor Advielle piše, da je bil Babeufov oče Claude potomec velikega kmečkega in kalvinističnega rodu, ki so ga pregnali. Po vrnitvi v domovino se je izobraževal ob "leposlovju in umetnostih zato, da bi si svobodno dopisoval z različnimi prijateljskimi kolonijami in se ukvarjal s trgovanjem, ki mu je omogočilo ohraniti neodvisnost skupnosti.". Ko ni uspel v svojih prizadevanjih po združitvi nekaterih luteranskih in kalvinističnih skupnosti, naj bi postal vzgojitelj prihodnjega avstrijskega cesarja Jožefa II. iz česar je izhajalo njegovo trdno prepričanje, da je bil rojen nad množicami. Vzvišenost so še povečevale njegove intelektualne sposobnosti in uspehi v poklicu zemljemerca fevdista. S tem poklicem se je začel ukvarjati kot vajenec leta 1777, leta 1782 se je poročil in nato leta 1785 odprl svojo pisarno. Zato ni bil nikoli deležen družbenega priznanja, saj so ga na stvarnost njegova položaja neprestano spominjali njegovi delodajalci, plemiči ali cerkveni možje. Za ponazoritev navedimo odgovor grofa de Castéja Babeufu, ki med obedi na gradu ni hotel biti pomešan med nižje osebje: