Zamisel, da se opreš na fikcijo - na popolni svet, ki zemeljepisno ne obstaja - in jo uporabiš kot podlago za filozofsko razmišljanje o človeški ureditvi, pomeni prvo odpiranje Nusquame v realnost. Vendar je učinek pogleda v prihodnost še večji, ko Thomas More vplete opazovalca, ko si za pričo izmisli pomorščaka in mu poveri vlogo buditelja: "Jaz in Peter sva poprosila Rafaela, da izpolni obljubo. Ko je videl, da smo pripravljeni in da željno pričakujemo njegove besede, je sedel, malo pomolčal, pomislil in nato takole nadaljeval." Ibid., str. 106. Rafael Hitlodej je obiskal drugi svet, deželo Nikjer; odkritje mu je omogočilo hladno in strogo primerjavo z evropskimi deželami, s katero je upravičil svoje kritike in dvome o njihovi prihodnosti: "[...] literarni lik Hitlodej je iz blagega pripovedovalca v Nusquami (2. knjiga) v prvi postal vizionar in tribun.". Thomas More, Utopija, prev. Préevost, str. 77. Na začetni fotografiji Nusquame sta druga na drugo položeni dve simetrični sliki, združeni v igri odsevov stvarne družbe, to je negativni kraj, in njene pozitivne druge strani, to je popolnega sveta. "More-Hitlodej, mislec drugačnosti, vabi, da z duhovnimi očmi ugledamo neizprosno razliko med navadami Utopijcev in Zemljanov, predvsem v nestanovitni Angliji tega stoletja. Razdalja od tod do drugod je neskončna." Ibid., str. 41. Prve Hitlodejeve besede zvenijo kot upor: "Zatrite to pogubno kugo! Izdajte zakon, po katerem naj tisti, ki so razrušili vasi in kmečke dvorce, le-te obnovijo, ali pa dovolijo, da si jih obnovijo in znova zgradijo tisti, ki sto želijo! Omejite kupčije bogatašev pa tudi svobodo skoraj samoprodajnega trgovanja! Naj se zmanjša število tistih, ki samo jedo in nič ne delajo! Naj se poživi poljedelstvo! Naj se obnove predelovalnice volne, da se tako ustvari pošteno in koristno delo za vso tisto množico ljudi, ki so zaradi bede že postali tatovi [...]. Če ne boste zdravili teh grdih napak, se zaman hvalite s strogimi zakoni, ki jih uporabljate za tatvine [...]." Thomas More, Utopija, op. cit., str. 74. Vendar tem besedam jemlje ostrino okvir, v katerem so bile izrečene, v omejeni družbi namreč, pri obedu s pravniki in cerkvenimi možmi, ki jih je - z izjemo Johna Mortona - popotnikov govor zabaval ali vznejevoljil. Dejansko je pretveza za primerjalno dokazovanje, s katerim so skladno nastopili odkritelj Rafael Hitlodej, fiktivna oseba, ter resnični osebi avtor in Peter Egidij, omogočila platoniku Thomasu Moru, da je izdelal negativen pregled dela politikov, pri tem pa izrekel željo, da bi v službo vladarju stopila elita, ki bi podpirala ustanovitev krepostne države: " [...] In vendar se mi zdi, da bi bilo vredno tvojega plemenitega in modrega duha, ko bi se odločil, da posvetiš svoje sposobnosti in svojo delavnost državnim poslom, pa čeprav v škodo svojega osebnega ugodja; to bi pa se dalo najuspešneje izvesti, če postaneš svetovalec kakega velikega vladarja in mu - o čemer sem prepričan - modro in pošteno svetuješ. Od vladarja teko kakor iz nekega neusahljivega vrelca med vse ljudi deroči potoki sreče pa tudi vsakovrstnih nesreč." Ibid., str. 63. Umetnost majevtike - "prebuditi duha v novo jasnovidnost" - tako prevlada nad revolucionarnim diskurzom, vendar se legitimnost s področja politične moči prenese na filozofsko področje: "Platon je videl prav: če kralji sami niso filozofi, se ne bodo nikoli pridružili naukom filozofov." Od tod izražanje dvomov o tem, ali je mogoče prestaviti vrednote Utopijcev v angleško in sosednja kraljestva.