dno znova pristrigla vsaj del peruti napuha, samo všečnosti in egoizma. Ko sem zrl v mlade bolnike, med katerimi so bili tudi taki, ki v nekaj let kratkem življenju skoraj niso zapustili bolnišnice, sem spo znal, kako krhek je človek, kako nepravično je bi ti nehvaležen za življenje in kako malo je treba, da človeku prineseš nasmeh na obraz. Izkušnja, ki bi jo priporočil vsakemu in jo, če bi se dalo, uvrstil v del učnega programa. Pojete doma katere praznične pesmi? Seveda. Radi in kar veliko pojemo. V tem času pač adventne, pozneje božične. Pojemo tisto, kar mid va prineseva s cerkvenega kora, pesmi, ki se jih Lu ka in Miha naučita v šoli, in tisto, kar poslušamo doma – na radiu ali z našega predvajalnika. Glasbo imamo zelo radi! Ste že bili kdaj v vlogi katerega od treh dobrih mož? Že! Upam, da otroci ne berejo tega ... Spet dednost: oče je celo vrsto let posojal stas, glas in voljo sv. Mi klavžu. Pozneje je to sem in tja doletelo tudi me ne. Vse do dne, ko sem na Vrhniki v bleščeči opra vi in obdan z angelci in peklenščki nagovoril zbra no množico otrok v slogu: “Dragi otrociii, dober večeeer! Kako ste?” V občinstvu je završalo, nato pa je skupina otrok zapela pesem, ki ob sobotah predstav lja začetek moje radijske oddaje za otroke na Radiu Ognjišče. Jaz torej: “Dober večer!”, oni pa: “To je Sobotna iskrica ...” Prepoznali so moj glas, pa čeprav skrit za sivo brado in pokrit s škofovsko kapo. Jure, dovolj, taki heci niso za radijce! Sicer pa so me že od nekdaj raje porabili za tistega z rogovi in dolgim je zikom kot onega s škofovsko palico. Ne vem, morda sem videti bolj neobrušen ... Vas moti, da so ti prazniki preveč skomercia lizirani? Ja, moti me. Ne morem verjeti, kako hitro je logi ka kapitala obrnila naše prepričanje na glavo. Kako smešno se nam je zdelo, ko smo na kaki tuji posta ji pred leti v začetku decembra videli Božička. Da nes pa te kmalu po vseh svetih v trgovini pozdrav lja “Jingle bells”, na policah so le še božični arti kli ... Kaj naše srce, pomembna je denarnica. Kak šen Jezus? Jelenček Rudolf praznuje, se zdi! Pevci v slovenskem jeziku skoraj ne upajo opevati pravega smisla božiča. Za Betlehem, kot bi ne slišali. Zato lahko nastane božična himna, ki poje: “Zdaj dvignimo čaše, polnoč je, naj vino ogreje ti srce ... Na božično noč!” Kar poglejte, kako uspešno je fraza “dru žinski praznik” izrinila izraz “cerkveni praznik”. A v resnici v svojem bistvu ostaja prav to. Se ne da po magati. Pa vendar bi človek v svojem hitenju in ne zaupljivosti tudi dandanašnji zaprl vrata pred dve ma tujcema, ki bi prosila za prenočišče. Bojim se, da bi ju odslovili, če bi prišla na sveti večer ... Že veste, kje boste odštevali 3, 2, 1 ... srečno 2007? Že vrsto let silvestrujemo s prijatelji. Družinami, ki imajo podobno stare otroke, kot so naši fantje. To je prava žurka, vam povem. Igre, ples, pogovor, jedača, pijača ... Silvestrska klasika: “Srečn'ga pa zdrav'ga!” – v dnevni sobi ene izmed omenjenih družin. V za vetju Rašice in Šmarne gore bomo.