Celo ko se je papeštvo pozneje izoblikovalo kot središče cerkvene oblasti, je bil ta posebni položaj večji del zgolj nominalne narave. Takrat je bilo papeštvo vezano na odločitve cerkvenih koncilov, ki jim je bilo podrejeno. Kot je pokazal spor med galikanci in ultramontanci, je bilo še do leta 1870 najmanj vsaj sporno, v kolikšni meri je odgovorno cerkvenim koncilom. Šele v času po letu 1870, ko je Cerkev izgubila svojo posvetno oblast in je bila obenem, za odškodnino, razglašena papeževa nezmotljivost, se je dokončno izoblikovala tista monolitna struktura, ki jo imamo danes za samoumevno.