In začela se je tista referendumska tekma. Po mojem mnenju je tako imenovani Černačev referendum na pravno korekten način poskušal izkoristiti tisti manevrski prostor, ki je še ostal po tej prvi odločbi ustavnega sodišča. V zvezi z vračanjem cerkvenih gozdov je Černačev referendumski predlog predvideval, da bi Cerkev oziroma nadškofija lahko dobila nazaj 1000 hektarov, za vse ostalo pa bi ji pripadla odškodnina v taki ali drugačni obliki. Levica je, namesto da bi izhajala iz pravne analize in podprla Černačev referendum, začela širiti demagogijo in laži. Vpili so: "Cerkvi ne damo nič! To bo šlo Vatikanu, s tem pa bomo izgubili nacionalno suverenost nad delom ozemlja." Neumnosti! Če politiki s pomočjo novinarjev in pristranskih pravnikov to lansirajo v javnost, ki gotovo nima pravne izobrazbe, da bi poznala vse finese - politiki pa bi vsaj temeljne argumente morali poznati! - potem ni čudno, da je nastala taka histerija. In namesto da bi Združena lista podprla Černačev referendum, ki bi še lahko rešil javno lastništvo gozdov v pretežnem obsegu, so zaigrali na vse ali nič. Pravzaprav, oni niso igrali na vse ali nič, ampak so od začetka šli na nič od gozdov in čim več volilnih glasov, pridobljenih z manipulacijo.