Ni res, ravno to želim poudariti. Primer te nesrečne polemike o cerkvenih gozdovih je zelo nenavaden primer in moram reči, da sem hvaležen spletu okoliščin, ki mi je omogočil, da sem se lahko oglasil. Kajti ponavljam: v obrambo svojega stališča naj se sodnik ne bi oglašal, vsaj praviloma ne. Razen morda takrat, kadar 'kritika' ne kritizira, ampak direktno potvarja zapisano. Toda rezultat glasovanja o tej referendumski denacionalizacijski odločbi je bil 5:4, sam sem skupaj s tremi kolegi ostal v manjšini. Na peterico, ki je 'zmagala', so začeli leteti povsem neutemeljeni očitki, da svoje odločitve ni utemeljila s strokovnimi, marveč s političnimi argumenti. Ker ne živim na Luni, ampak tukaj, ker sem vedel, kaj se dogaja, sem v svojem ločenem mnenju, ki - ponavljam - nasprotuje tej odločitvi peterice, vnaprej povedal tudi vse tisto, o čemer smo se kasneje prepirali pet mesecev. Skušal sem preprečiti histerijo, rotil sem ljudi, naj ne delajo cirkusa iz te odločbe, naj ne govorijo o politizaciji, ker je ta odločba (ponavljam: ta, vsaka seveda ne) strokovno-pravno čista kot solza. Nič ni pomagalo. Videl sem, da ljudje enostavno sploh ne poznajo tega mojega ločenega mnenja. Ko se je začela polemika, se je razširila 'fama', da je Krivic "mogoče", prosim lepo, "mogoče takrat sicer res glasoval proti, da pa mu je zdaj žal in se ven vleče, ko je kar naenkrat začel zagovarjati tisto peterico". To te pa res pretrese, ko vidiš, kako ljudje nasedajo na najbolj primitivne finte, sami pa ne preberejo ničesar.