SKD bi si rada lastila vse atribute, ki krasijo SDSS, z izjemo boja proti udbomafijskemu fantomu in neobstoječemu komunizmu. Značilno je, da vztrajno zanika neposredno sodelovanje s cerkvijo, čeprav na srečanju stranke s slovenskimi emigranti še vedno lahko vidimo maševati dr. Alojzija Šuštarja. Kar se tiče sistemskih zakonskih rešitev, SKD na republiški ravni ne uspeva vedno najbolje zastopati cerkvenih interesov glede šolstva in denacionalizacije. Dejstvo pa je, da ko pridejo na dnevni red »cerkveni gozdovi«, njeni člani enako pridno odhajajo iz parlamenta kot poslanci SDSS. Na ljubljanski ravni se Jože Vidmar, ki velja za največjega nasprotnika politike Dimitrija Kovačiča, lahko pohvali, da je kot direktor Mercatorja Investe zgradil ali obnovil več kot štirideset cerkvenih objektov po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. In če iščemo adut v rokah SKD, je to Holding. Slovenska cerkev se bo namreč le težko odločila podpreti SDSS na ljubljanski ravni, ker bi to obenem lahko pomenilo, da podpira odnos med mestnimi oblastmi in Holdingom, kakor si ga je zamislil Marijan Vidmar. S tem bi seveda tvegala tudi podporo projektu, ki je že od samega začetka ilegalen in posluje brez kredibilnega nadzora mestnih oblasti.