daril msgr. Betori, da naše skupnosti vlagajo v posameznike, ki imajo dar komuniciranja, pa tudi v kakovost in razširjenost cerkvenih medijev. Cerkev naj danes komunicira na ravni časov, v katerih živi. “Prva naložba morajo vedno biti osebe,” saj razliko predstavljajo prav posamezna obličja, osebe. Pomemben je lik, ki zna ohranjati življenjski stik med evangelijem in kulturo. Nekdaj so to bili duhovniki, danes pa so to lahko vedno bolj strokovno usposobljeni laiki, ki bi lahko bili v oporo tudi katehistom, karitativnim delavcem ali liturgičnim animatorjem, tako da lahko vsa cerkvena skupnost na ustrezen način dojame današnji kontekst in osvoji jezik, ki bi bil razumljiv sodobnemu človeku. Cerkveni dokumenti svetujejo, da bi se taki liki iskali še zlasti med mlajšimi ljudmi, ki gojijo informatske, glasbene, medijske, umetniške, družbenokulturne in druge kompetence, poleg tega pa so občutljivi, iznajdljivi in pripravljeni ustvariti kaj novega. Seveda je potrebna tudi globoka cerkvena občutljivost. Predavatelj se je nato zaustavil pri krajevnih medijih, ki jih je treba okrepiti, predvsem pa je potrebno posvečati posebno pozornost informacijski kakovosti in komunikativni učinkovitosti. Izogibati se moramo pastem, kakršna je npr. avtoreferenčnost: “Manj moramo govoriti o sebi, več pa pripovedovati o stvarnosti in svetu okrog nas v luči evangelija!” je večkrat podčrtal monsinjor. Druga nevarnost: “želja se izraziti” še ne pomeni “komunicirati”. Pomembno je namreč vedeti, kaj hočemo povedati in na koga se Foto DPD obračamo. Tretjič: ne podima “pravico do državljanstva”. cenjujmo pomembnosti inforNovi mediji so tudi vedno bolj miranja: stvarnost je treba “prenosni”, zato uporabniki ni- prikazovati na pravilen način so vezani na noben kraj ali vz- tako, da se pripoveduje o gojni kontekst, ampak so osre- življenju ljudi. Pomembno je dotočeni le nase. Taki mediji, ki tudi upoštevati pravila komunipoudarjajo skeptičen, indivi- ciranja in kakovost kompetentdualističen in egocentričen pri- nega poročanja. Na koncu še to: stop, pravzaprav prevzemajo na učinkovit način je potrebno mesto konkretnih osebnih izpostaviti našo specifičnost: izkušenj, saj nekaj obstaja, v ko- kaj lahko povem, česar drugi ne likor smo o tem slišali, brali ali povedo? Kaj je izvirnega s videli v sredstvih družbenega krščanskega zornega kota? Ob obveščanja. Hvala Bogu ob- vsem tem bi bilo pomembno stajajo tudi nasprotni primeri, ustvarjati priložnosti skupnega kot npr. srečanje mladih s pa- razglabljanja, razpravljanja, pežem v Loretu. Prav vsi, tudi srečevanja in sprejemanja: to mediji, so doživeli pravo prese- naj bo prostor, kjer naj se na nečenje ob čaru tako neposred- ustvarjalen način razvija “intelinega in realnega komunici- genca vere” v Jezusa Kristusa. ranja. Ta dogodek je potrdil, kar Današnja družba namreč tvega so velevala že določila Drugega izgubiti možnost komunicivatikanskega cerkvenega zbora, ranja: zato so pomembni kakoin sicer, da na področju medijev vostno poslušanje, soočanje in Cerkev ne sme ostajati v obram- dialog, ki hranijo pravo komubi oz. kritični drži. “Tudi po- nikacijo. dročje medijev nam pripada, saj Bistveno področje prizadevanj ga dihamo in nas oblikuje.” Za- Cerkve predstavlja družina, to moramo v njem nastopati ne znotraj katere vsaka oseba sintekot pasivni gledalci, ampak kot tizira individualno in družbeno akterji. Pomembno je, je pou- razsežnost. Zato Cerkev ne branih tal pod nogami in bi ne mogli hoditi skupaj. T.i. tekoča družba je že mimo: vse manj je kohezijskih dejavnikov in vsakdo išče sam svojo usodo. Relativizem, ki tiči v ozadju te miselnosti, se ne ozira na moralno resnico in občo etiko, ampak sprejema dejstvo, da ne obstajajo niti najosnovnejša pravila in načela, ki bi bila skupna zakladnica vseh. Naša kultura je razdrobljena, alergična na načela in še bolj na avtoriteto. Tudi mediji prispevajo h gradnji tega ambivalentnega kulturnega in družbenega sistema. Njihova eksplozija, do katere je prišlo po zaslugi digitalnih tehnologij, pravzaprav oblikuje način dojemanja stvarnosti in soočanja z njo. Pomislimo na “zapping”, ki vivisecira stvarnost v bežne vtise, ali na internet in njegov antidogmatični značaj, saj prav vsako mnenje