Praktično si poglejmo dejanski položaj z ozirom na avtoritarne cerkvene dogme: vemo, da v današnjem presvetljenem času mnogi ljudje na primer več ne verjamejo trditvi katoliškega nauka, da je Marija kot devica spočela in rodila Jezusa. Neka anketa je pokazala, da na primer 83 odstotkov Nemcev in 78 odstotkov Avstrijcev ne verjame izjavi te dogme – »da je Jezusa Kristusa (…) zanosila Marija, večna devica, s sodelovanjem Svetega duha...« Kako lahko sploh razumemo takšno dogmo, ko vendar nasprotuje vsaki biološki in racionalni predstavi? Prav na primeru dogme o domnevnem deviškem rojstvu vidimo, da so predstave iz poganstva pritekle v katoliški nauk. V poganstvu je večkrat obstajal kult velike boginje, na primer Izis kot matere. Tam je potem pogosto prav tako pomenilo, da je vsakokrat boginja rodila sina brez sodelovanja moškega – torej deviško rojstvo. Cerkev se je torej naslonila na poganstvo in prevzela mnoštvo poganskih elementov, da bi povečala število članov. To je bilo izhodišče pri oblikovanju dogem.