No, za tiste, ki jim (nam) vprašanje cerkvenih dogem in cerkvene institucije ni eksistenčno vprašanje, je bilo predavanje nekaj, kar slišiš in brez močnih vtisov tudi odložiš. Tisto, kar bolj kot polemiziranje na daleč izzove zanimanje, so sporočila, ki posredno tolčejo na plano: problem niso Heinemannova in drugi neprijetni pojavi, problem so mediji, ki o tem poročajo. Oziroma, kot na neki način ponovijo vsi omenjeni, je problem v neobvladovanju svobode. Juhant ponovi tisto oguljeno frazo, ki jo je pred njim izrekel dr. Stres, ljudje iz postkomunističnega univerzuma ne vedo, kaj bi s svobodo. In časopisi stvari nekritično in brez potrebne distance prenašajo v javnost. Ker trenutno nisem v Ljubljani, ne morem poiskati primerov neverjetne usklajenosti med cerkvenimi dostojanstveniki in njihovimi (izumrlimi) partijskimi tovariši v svinčenih časih. Na dr. Juhanta bi bil še posebno ponosen vsak pravi partijski ideolog: Ne samo v politiki, tudi v medijih primanjkuje organiziranosti, strategij in predvsem nacionalne zavesti. Zato pa je treba ponavljati, da je medijska razgledanost pogoj za pristno svobodo, pristna svoboda pogoj za pokončne državljane, pokončni državljani pa zagotovilo narodove prihodnosti. Kaj manjka? Skoraj nič. Če bi k nacionalni dodal še razredno zavest, bi bil dr. Juhant deležen gromkega aplavza tudi na kakšen partijskem kongresu.