Od leta 1995, ko so pogajanja o tem zastala, se je marsikaj spremenilo (gozdovi se vračajo tudi v naravi, dobili smo vojaškega kurata, država sofinancira delo cerkvenih arhivov in podobno), toda nekaj cerkvenih predlogov je še vedno brez odgovora, pravi Gril. RKC je leta 1995 predlagala štiri vire financiranja: ustanovitev verskega sklada, v katerega bi se stekala sredstva za popravo krivic, vojne in povojne škode ter nadomestila za v naravi nevrnjeno premoženje, kar naj bi zadoščalo za 15 odstotkov cerkvenih potreb. Uvedli naj bi versko-kulturni prispevek: državljani naj bi po lastni presoji namenili odstotek davščin za verske, kulturne ali socialne namene (to bi pokrilo 35 odstotkov potreb). Naslednja dva vira bi bila plačane službe v vojski, bolnišnicah, arhivih, zaporih (20 odstotkov) ter darovi vernikov in subvencije države za konkretne programe (30 odstotkov potreb). Cerkvenega davka, ki bi ga plačevali samo člani RKC, ta predlog ne predvideva, kajti v Nemčiji morajo ljudje, ki se odločijo, da davka ne bodo plačali, izstopiti iz Cerkve.