Tu je opis cerkvene zunanjščine. Na prvem mestu je oznaka tipa arhitekture oz. pri bolj konvencionalnih arhitekturah opis oblike stavbnih teles, torej ladje, prezbiterija in stranskih prostorov. Sledi opis umetniško oblikovanih delov in detajlov zunanjščine, npr. glavne fasade, stranskih sten oziroma fasad, portalov, reliefov, venčnih zidcev ali konzolnih vencev, šivanih robov. Pod opis zunanjščine spadajo tudi freske, ki so naslikane (npr. freske na severni steni ž. c. Marije Snežne v Solčavi), oziroma slike in kipi, ki so pritrjeni na zunanjih stenah cerkve (npr. gotski sklepniki, vzidani v ostenje prezbiterija ž. c. sv. Petra v Bočni). Talni zidci so omenjeni, če so oblikovno zanimivi ali če pripadajo starejšim slogovnim obdobjem, npr. gotiki (ž. c. v Solčavi), oz. če obstaja verjetnost, da so starejši. Običajno zaporedje opisa zunanjščine, ki pa se lahko spremeni ob npr. legi zvonika pred glavno fasado, je: glavna fasada, ladijske stene oz. stranski fasadi, stene prezbiterija, zvonik, streha. V primeru zapletene stavbne zgodovine, npr. pri ž. c. na Ljubnem pri Savinji, je lahko opis urejen po kronološkem in ne prostorskem načelu. Naslikani šivani robovi so v opisih označeni samo kot "šivani robovi", pri kamnitih in zidanih robovih ali robovih, oblikovanih v ometu, pa je material izrecno omenjen. Okenski okvirji so omenjeni ali opisani le, če pripadajo starejšim slogovnim obdobjem (npr. romaniki, gotiki, zgodnjemu baroku) in je mogoče iz njih sklepati na stavbno zgodovino ali pa če so slogovno razvitejši oz. oblikovno zahtevnejši (npr. štukirani okvirji p. c. sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu, neogotska okna p. c. sv. Nikolaja v Šmiklavžu). Polkrožno zaključeni vhodi v zvonice so opredeljeni samo kot "vhodi", medtem ko so npr. redkejši šilastoločni vhodi (zvonik pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu) označeni kot takšni. Oboki zvonic niso posebej označeni, če gre za prevladujoči tip križnega oboka. Oblika strehe na zvoniku je zaradi posebnosti vedno opisana, medtem ko sta material in oblika strehe nad osrednjo cerkveno stavbo omenjena le, če sta zgodovinsko oz. umetnostno zanimiva, npr. v primeru strehe iz skodel na p. c. sv. Gervazija in Protazija v Rovtu pod Menino. Če je mogoče na katerem koli delu zunanjščine razbrati letnico, napis ali kronogram, pomemben za stavbno zgodovino, je na njegovo vsebino in pomen opozorjeno v razdelku Zgodovina ali pa sproti. Isto velja za napise in letnice v notranjščini, na freskah in na opremi. Pri umetnostno pomembnejših arhitekturah, kakršni sta cerkev sv. Frančiška Ksaverja na Stražah in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, je opis zunanjščine seveda obsežnejši.