Ob tem kaže zapisati, da je bila Lenartova nedelja nekakšen simbolni uvod v praznovanje letošnjega občinskega praznika, 6. novembra. V torek bo v kulturnem domu osrednja proslava z bogatim kulturnim programom in s podelitvijo priznanj. Zlati grb bo prejel Anton Letnik, srebrnega kvintet Završki fantje, bronastega družina Firmas iz Radehove, Turistično društvo Rudolfa Maistra - Vojanova iz Zavrha in Franc Kurnik iz Voličine, plaketo občine Lenart pa cvetličarna Ivica iz Lenarta in Marjana Fekonja iz Voličine. Letos je minilo že 805 let od prve omembe Lenarta v pisnih zgodovinskih virih; 17. junija 1196 je namreč papež Celestin III. izdal za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate bulo, v kateri se sklicuje na svoje predhodnike in s katero je menihom podelil vrsto posesti, med njimi se omenjajo tudi nekatere v Slovenskih goricah (apud Sanctum Leonardum). Širše območje naselja Lenart je bilo prvotno v lastni Spanheimov, konec 12. stoletja pa se omenja kot posest šentpavelskega samostana v Labotski dolini. In prav benediktincem iz Šentpavla je papež Celestin III. z listino potrdil pravice in posesti, med katerimi se omenja tudi "apud Sanctum Leonardum". Že pred tem letom je po ocenah zgodovinarjev v Lenartu stala cerkev. Žal o tem, kdaj natančno je bila prva cerkvena zgradba sezidana, ni podatkov. Že v 14. stoletju je bil Lenart pomembno trško središče, ki se je razvilo na križišču prometnih poti proti Mariboru, Cmureku, Radgoni in Ptuju. V srednjem veku se je Lenart razvil v pomembno gospodarsko, cerkveno, upravno in kulturno središče za velik del Slovenskih goric in to funkcijo opravlja tudi v sodobnem času. Na bogato zgodovino so Lenarčani lahko zelo ponosni, a nanjo žal marsikdaj pozabljajo.