V težkem času, ko se je Metod boril v Rimu proti nevoščljivim nemškim knezom, je njegovo delo na Moravskem nadaljeval in podpiral predvsem panonski knez Kocelj, ki je dal varstvo in zavetje tudi številnim Metodovim učencem, panonskim in tudi tistim, ki so pribežali iz Moravske. Tako je bil Blatenski kostel od leta 867, predvsem pa od 870 do konca 873, glavno središče staroslovanske književnosti in krščanstva. Kocelj je med Metodovo odsotnostjo prevzel skrb za cerkveno organizacijo in disciplino, napotke o ravnanju pa je dobival od papeža. Krščanstvo je bilo mlada vera in mnogo je bilo nejasnosti in neznanja. Znani sta dve pismi papeža Janeza VIII., ki ju je 873 poslal knezu Koclju kot odgovor na njegova vprašanja, kako naj ravna z možmi, ki so svoje prve žene zavrgli in vzeli druge. Papež mu je v pismu, ki je bilo napisano pred 14. majem 873, odgovoril: » ... da morajo tisti ljudje, ki so zapustili svoje še živeče žene ter vzeli druge, biti tako dolgo izobčeni, dokler ne odstranijo svojih soprog iz drugega zakona ter ne sprejmejo svojih žena iz prvega zakona...« Papež je podelil Koclju častni naziv prudentissime vir, premodri mož, ki gotovo ni bil samo vljudnostni izraz za panonskega kneza, pač pa bolj priznanje njegovi vladarski modrosti, predvsem pa modremu ravnanju v cerkvenih zadevah med Metodovo odsotnostjo.