Še prej pa dilema. Ali lahko laik piše o laikih? Mislim laik, ki je s stališča cerkve zaradi enega samega zakramenta sicer del 72-odstotnega občestva slovenskih vernikov, ampak s stališča laikov še vedno le diletant, se pravi laik, ker o cerkvi in veri ve le tisto, kar je pridobil s sicer solidno splošno izobrazbo in sorodstveno tradicionalno socializacijo. Ne, tako: ali lahko o kakršnihkoli verskih in cerkvenih zadevah piše in razglablja nekdo, ki ni insider. Ki ni njihov? Ki ni gorečnež? Ki morda dvomi? Ki tvega, da ga v naslednjem uvodniku Družine razglasijo za sramoto slovenskega naroda? Kakor je ugotovil stanovski kolega z Dela, smo bili na srečanju prisotni trije novinarji »civilnih« medijev, tistih, ki so s cerkvenega stališča a priori pristranski, anticerkveno usmerjeni, nepošteni, glasniki komunistične kontinuitete, bla, bla, bla. Tv-ekipa se ne šteje, ker tiste pol ure dela ni nič v primerjavi z našim celodnevnim trpljenjem. In kakor je ugotovil Dejan, nihče izmed nas, treh »civilistov«, ni sodeloval pri verskem obredu, niti nismo molili pred kosilom. In zaradi tega bili zelo drugačni. To si zapomnite neverujoči so drugačni.