Velika vrednost in pomen v Kopru, Izoli in Piranu ohranjene starejše glasbene dedišcine – predvsem duhovne, ki jo danes hranijo predvsem cerkvene ustanove slovenskih obalnih mest, sta bila ugotovljena ze ob zakljucku sredi leta 2004 preteklega aplikativnega projekta "Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive" (L6-3122). Bogato gradivo, ki je bilo evidentirano in generalno ovrednoteno ter je zaradi znanih zgodovinskih okolišcin v glavnem duhovne narave, je sedaj treba natancno popisati v splošni register starejše slovenske glasbene dedišcine. Nova metodologija belezenja, ki jo podpira izdelan sistem, osnovan na najsodobnejših informacijskih tehnologijah, omogoca natancnejše primerjave razlicnih glasbenih parametrov z vzajemnimi podatki vseh v registru ze vpisanih glasbenih del. S primerjavo glasbenih incipitov (kodirani melodicni zacetki), ki se avtomaticno povezejo s svetovno podatkovno zbirko, je velikokrat mogoce identificirati tudi sicer nenavedenega avtorja. Register bo dopolnjen tudi s še neevidentiranimi rokopisnimi in tiskanimi skladbami, ki so bile najdene šele pred kratkim. Slovenski register se avtomatsko vkljucuje v svetovne elektronske kataloge starejših glasbenih virov RISM (= Répertoire International des Sources Musicales ) v serijah A/I, A/II in B/IV, kar prijavljenemu projektu zagotavlja mednarodno razpoznavnost in odmevnost. Socasno z omenjeno splošno nalogo prijavljenega projekta sodelujoci clani projektne skupine, ki so vodilni slovenski strokovnjaki za ozja strokovna raziskovalna podrocja, nacrtujejo tudi specificne repertoarne in analiticno-primerjalne raziskave: študijo o najzgodnejših pergamentnih glasbenih kodeksih (14.–16. stoletje); repertoarne analize in umestitvene študije avtorskih tiskanih zbirk iz 17. stoletja, ki so se ohranile v Kopru in v Piranu; raziskave skladb in glasbenih aktivnosti nekaterih najpomembnejših skladateljev, katerih dela so ohranjena v arhivih slovenskih obalnih mest, na primer dela Giovannija Antonia Rigattija (ok. 1613–1648) in koprskega mojstra Antonia Tarsie (1643–1722), kot tudi nekaterih drugih avtorjev, katerih glasbeno delo se slogovno navezuje na ustvarjalno delo Tarsie: Giovannija Legrenzija, Giovannija Battista Bassanija idr.